Prelepo pozdravljeni dragi prijatelji ELE. 

Kako ste kaj v teh poletnih mesecih, vam vreme dobro služi pa politika tudi a ne :)?
Ja, ja vse informacije pridejo do nas tudi v afriško vas 🙂 Pri nas je zima pa ne se smejat, res je zima. V mestu Mzuzu 100km od našega centra, padejo temperature ponoči tudi do 5C, ob jezeru pa jih imamo ponoči okoli 13. Tako, da brez izolacije stavb res ni enostavno in kar zareže v kosti. Tako, da veste da so Afričani trpežni tudi glede nizkih temperatur in ne samo izzivov vsakdanjega življenja. 

Najprej naj se opravičim za zapoznel blog. Vendar vam moram zaupati, da se je v juniju in julijo ogromno dogajalo na naših afriških tleh ter ob neobstoječem internetu, je pisanje bloga nekako odšlo na stranski tir. Samo da veste, da je z nami vse v redu. Program teče, otroci ELIN center dnevno obiskujejo v velikem številu. Učenjaki počasi, a redno napredujejo v osvajanju snovi. tako da male zmage zaznamujejo vsak dan. Radostno poskušamo užiti prav vsak dan, ga napolniti s hvaležnostjo nad vsem kar je! To postane lažje, ko se nam pridružijo prostovoljke, kot smo jih gostili v juniju ter juliju, pozitivke, delavke, z eno besedo frajerke 🙂

V začetku junija  se nam je pridružila novinarka iz Trsta, Veronika Sossa. Z nami je bila 3 tedne in kot edina prostovoljka v centru, vključno z mano in našima zaposlenima malawijskema prevajalcema, je v kratkem času postala prava Elovka 🙂
Pripravljala je delavnice za naše otroke z učnimi težavami, sestavljala teste, pisala evalvacije po delavnicah, pomagala pri vsakodnevnih opravilih v centru, naše otroke učila tehnik slikanja s prstnimi barvami, pripravljala športne igre in še in še. Hvala lepa draga Veronika, super si bila! Nato pa so v naš center prispele 4 največje pozitivke, kar jih pozna Slovenija. Jožica Zih, učiteljica športne vzgoje, njena hčerka Urša, univ.dipl.soc. delavka in Tara Seme, študentka soc. pedagogike ter dva tedna za njimi še Vlasta Sečnik, učiteljica geografije.
V naš center in otroke so od prvega trenutka svojega prihoda prinesle svojo pozitivo, radost dela z otroki, profesionalnost, predanost in navdušenje nad spoznavanjem malawijske kulture, vrednot in spoznavanja njihovega življenja.  Joži se je že prvi dan med otroki prijelo ime Agogo (v jeziku Chitonga pomeni babica, kar pa je ni motilo, saj je babica mali pol letni Luni) in vsako jutro smo namesto vzklikov otrok  imena Janaaaa, začeli poslušati Agooooogooooo in planili v smeh.
.
Prezbetarijanska cerkev nas je prosila, če bi lahko prišli pred naš center in odvodili mašo za čast novih prostovoljcev in nasploh, da se ELIN center odane v blagoslove. Seveda smo ponudbo radostno sprejeli. Pastor Peter je prišel s svojimi parimi verniki, velikimi bobni in smo začeli poplesavati, momlajti, ko je bil čas za molitev v Chitongi. Naprošena sem bila, da nekaj povem pa sem predstavila svojo najnovejšo ekipo deklet, se vaščanom zahvalila za toplino in sprejetost, zato, da nam vsak dan skupaj po šest ur zaupajo svoje otroke.
Ker je pastor videl, da imam ob sebi  lep venček slovenskih deklet, nas je prosil, če bi lahko nekaj zapele. Me smo se spogledale in se začele hihitati, nato pa res stopile skupaj in odpele Sivo pot. Tako otroci in njihovi starši so bili navdušeni  in takoj nam je bilo naročeno, da je nedeljski pevski nastop obvezen.  Dekleta so odšla v cerkev in s
“Ti  si moje sonce”-skladba Bepop skupine, navdušile celo cerkev. Takrat je Agogo (Joži) s svojimi plesnimi gibi, sproščenostjo postala zvezda naše vasi Mazembe in začeli so jo klicati tudi Queen of Mazembe Village (Kraljica vasi Mazembe).

Kar se tiče programa, naše delavnice redno potekajo vsak dan. 23.julija smo zaključili že z drugo skupino otrok s posebnimi potrebami. Tri mesečni program je uspešno zaključilo 9 otrok, te smo v centru gostili od maja dalje, jih učili matematike, angleščine, delali vaje grafomotorike, prepoznavanje barv, učili smo jih angleških pesmi, riasli z barvicami, voščenkami, temperami, prstnimi barvami, se učili novih športnih iger ter še in še. Moram vam zaupati, da je neverjetno, kako je par otrok spremenilo tudi svoje karakterje med tem 3 mesečnim programom, postali so bolj aktivni v participaciji, sigurni v svoje odgovore, ne več sramežljivi, ponosni na svoje izdelke. Tud učiteljica prvega razreda je poročala, da je teh 9 otrok bolj aktivnih v razredu, da so postali mali vodje med poukom. 

Tudi popoldanske delavnice so uspešne,saj so dekleta prinesla veliko športnih rekvizitov, kot so loparji za badminton, pa loparje za tenis z žogicami, kolebnice, gumitviste, balone, žoge ter igrače. Nektarene prinešene igrače so bile zbrane s strani Vrtca dr.France Prešern, ostale igrače pa še prihajajo s septembrskimi prostovoljci, kot del njihove osebne prtljage (tako da prihranimo pri plačevanju poštnine).

Prav čudovito je videti naše otroke kako se zabavajo, en drugega učijo novo osvojenih iger, kako uživajo ko igrajo Enko in se derejo Ina (namesto ena 🙂 ). ko imajo zadnjo karto v rokah pa kako se jezijo ob “Človek ne jezi se” igri, kako uživajo pri sestavljanju velikih lego kock ter sestavljank. Ja, res nam je fino. 

Poleg tega nas je prejšnji teden obiskal guverner Rotary Cluba, distrikta 9210 (zadolžen za Zambijo, Malawi, Mozambik in Zimbabwe), pogledal naš projekt Matching grant, podprt s strani RC Dolenjske Toplice in Rotary International. Gospod je bil nad rezultati izjemno zadovoljen, z njim je prišel celoten RC Mzuzu kot tudi snemalna ekipa malawijske TV. Kot sem že omenjala v prejšnjih mailih nam je Rotary klub Dolenjske Toplice močno pomagal, postal primaren podpornik našega projekta Matching Grant, s katerim je ELA dobila sledeče stvari: Solarni sistem za ELIN center, zgradili smo dvojini WC za naše otroke, kupili tank za shranjevanje sveže vode, semena za zelenjavo ter orodje, ki nam bo pomagalo pri delu na vrtu. Nabavili smo šolske potrebščine za uspešno vodenje delavnic, hladilnik ter štedilnik za uporabo v centru. Najlepša hvala še enkrat dragi Rotarijci, z vašo pomočjo je zares lažje izvajati program, ter pogoji v katerih delujemo so lažji sedaj, ko imamo osnovno opremo za delo,
Srčna hvala v imenu ELINE ekipe, vodstva le te, naših otrok ter njihovih staršev. Čudoviti ste!

V juliju ter avgustu pričakujemo še 2 prostovoljki, nato pa v septembru kar 7. Juhej!
Jaz odhajam v Slovenijo septembra. kjer bom kar 2 meseca predavala po osnovih ter srednjih šolah pa kulturnih domovih. Tako, da vas kar tule naprošam dragi prijatelji, če koga poznate iz teh omenjenih institucij, vas lepo prosim, če me kontaktirate na moj mail, jana.dular@gmail.com in mi pošljete kontakte, kjer bi se lahko dogovorila za predavanje. Omenjeno predavanje sem odvodila že po okoli 70 oš in sš širom Slovenije ter med pos
lušalce vedno vnesla nova znanja o Afriki, njenih judeh,  informacije o tukajšnjem šolstvu, raznolikih življenjskih razmerah ter podala informacije kako se lotiti humanitarnih projektov, da ti  med ljudi vnesejo  kar ti potrebujejo – znanje ter izobrazbo.
Poleg zanimivih zgodb mojega 4-letnega življenja v vzhodni Afriki preko slik, podelim še filme s terena, prinesem tipična afriška oblačila, zanimive tradicionalne predmete ter nujno obvezno afriško glasbo. Moje predavanje je izjemno pozitivno, saj tudi izzive s katerimi se Afričani soočajo ter na katere naletim tudi sama, predstavim v obliki  iskanja rešitev, ter večnega optimizma! 

Sedaj pa še par slik za vaše dušice, najlepših nasmehov tega meseca in lepot narave.

S prelepimi pozdravi izpod toplega afriškega sonca! Jana, Elina ekipa, ter 200 malih navihanih angelov 🙂

2 Responses

  1. Awww jana, hvala za poročanje kako vam gre. Prijetno vas je brati in vsa doživetja, ki jih delite skupaj. Srečno še naprej in še naprej delite nasmeške upanja. objemčkov nešteto
    Simona

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *