Zdravo ljube Slovenke in Slovenci, kako ste?

Tukaj v prelepi afriški domovini, sije sonce, piha vetrc, vsak trenutek se sliši šumenje našega prečudovitega turkiznega malawijskega jezera. Jaaa, doma sem, to se ve, a ne? 
V ELINI vasici Mazembe sva z Anjo, ELIno prvo prostovoljko prišli kakšnih 20 dni nazaj. Prve dni prihoda v Malawi sva preživeli v tretjem največjem mestu Mzuzu, pri moji čudoviti filipinski prijateljici Roni.
Je prostovoljka preko organizacije VSO in v Malawi je iz svojega doma – filipinskega otroka Pampanga, prišla pred enim letom. Gostila naju je v svoji hiški, nama kuhala filipinske jedi, ki jih je vegetarijanski »zbirčni Metki« Jani, prilagajala s pravo spretnostjo :)! Ohh ja, tudi vegetarijanci smo v Afriki srečni in ob jezeru z nešteto ribami je to prav zabavno. 
Anji sem razkazala Mzuzu, s prelepimi skritimi kotički, Rona naju je z avtom odpeljala k vodnemu viru Mzuzuja, in res je kot pravo jezero. Prvič sem videla ta prelep kraj, ki je samo 4 km izven mesta. Kako me je spominjal na moj bivši dom v Ugandi, ob jezeru Bunyonyi. Potem se je izlet po pikniku ob jezeru nadaljeval v kraj Kawalazi, ki je od mesta oddaljen okoli 60km. »In the middle of nowhere« prideš v prelepo pokrajino, skoraj ne verjameš svojim očem, kako čudovita je. O čem govorim? Pogeljte si par slikic spodaj in jasno bo :).
Nasadi čaja in makademijskih oreščkov. 750 hektarjev čajevih polj in vsi hribi imajo prelepo tapiserijo na sebi, vse je prelepo svetlo zeleno, joooj, nabesa. Pa mir, mir ki ga čutiš, da zaobjame tvoje telo in dušo. Tam srečamo šefa, ki nas povabi v tovarno kjer si pogledamo kako izgleda proizvodnja in obdelava čaja, katerega kar v 98% izvozijo v svet. Nato smo bile dame zapeljane še ob malo jezerce sredi nasadov čaja in sem mu že požmigovala, če bi se dal kakšen košček zelmlje tule odkupit,da si na njej postavim eno brunar’co :). Pa se je le smehljal in odkimaval. Potem smo si zaželele malce sprehoda med grmički in svojemu taksistu rečemo: »Poslušaj Omega, gremo v hrib in pridi počasi z avtom za nami. Tu želimo ujeti sončni zahod medtem ko hodimo med grmički. Štima?« »Ja, ja, ni problem, se dobimo na vrhu in potem gremo domov«, pravi. In kaj se je zgodilo? Uganete? Jaaa, zgrešili smo se. Kako, še danes ne vemo. Potem v popolni temi vse tri hodimo in sprašuejmo ljudi ob poti če so videli taksi in če ga bodo, naj mu povedo kje smo. No po 1 uri in pol smo se čudežno na enem od ovinkov končno ujeli in se vse do doma smejali, da je to moralo biti eno noro naključje, kako smo se lahko zgrešili na edini poti v vasi.

 
 

 

Nato sva se z Elino prvo prostovoljko odločili, da greva naslednji dan domov, v našo vas Mazembe, ki je 111km iz Mzuzuja. Pridemo okoli 35 km iz mesta in kolona stoji, kaj se dogaja. Končno izvemo: »Punce ne bo šlo dalje, most se je porušil,treba bo iti nazaj. Počakat je treba par dni, da ga popravijo, saj je zadnje deževje kar vse odplavilo, drage dame TIA(This is Africa:), gre za tipično frazo v Afriki).»
Pa sva šli spet nazaj k Roni, v udobje in toplino filipinskega srčnega doma. No most so popravili po 3 dneh in naj sedaj nadaljujem z noro čudovitimi novičkami iz domačega kraja:).

Se spomnite, ko sem vas vse od februarja prosila za pomoč, da je treba v našem ljubem ELInem izobraževalnem centru postaviti okenske okvire, ga zastekliti in prebarvati zunanje in notranje stene, da je treba notri urediti strop in napeljati osnovno infrastrukturo. In ste nam stopili ob stran, srčna vam hvala!
Ja tako ste čudoviti dragi naši Elini prijatelji. Skupaj smo močnejši, res je. Poglejte, z vašimi ljubimi donacijami nam je uspelo ravno to, center ima okna in je zastekljen, stene so prebeljene. V teh dneh napeljujemo elektriko, ki bo preko solarnega sistema svetila v našem centru. Kupila sem osnovno opremo solarnih celic za 1000Eur, saj bo to za zdaj zadostovalo za potrebe centra. Te dni cene rastejo kot nore, res moraš biti spreten in vedeti kdaj je čas, da kaj kupiš in izgradiš, saj je v parih dneh vse lahko že za tretjino dražje. Naša valuta malawijska Kwacha je res zelo izgubila svojo vrednost, za 60% v zadnjem letu. Uhhh se pozna, ampak nam gre super, zaradi vas draga srca! Juuuhej, poglejte si to lepoto našega centra.

 
 

 

Picture

Uspelo nam bo tudi, seveda z vašo podporo, da bomo do konca šolskega leta, do sredine julija, še naprej hranili vseh 342 šolarjev oš Seka v sosednji vasici Chifira. Kot to počnemo že od januarja 2012 vsak dan. Jutranji zajtrk je pripravljen za vseh 342 šolarjev in za njih je ta dovolj velik motivator, da se vsako jutro zbudijo in s praznimi želodčki pridejo v šolo. Vedo, da jih bo po drugi učni uri čakala topla in sladka koruzna kaša. Ta je tudi njihov tradicionalni zajtrk. Hvala preljube duše, vsakemu od vas, od kogar smo na ELIN Trr ali Paypal prejeli podporo. Prelepa hvala vsem slovenskim šolam, ki ste me povabile v svoj objem, da predavam o mojih afriških zgodbah in projektih in nam tako pomagali do vseh uspehov, o katerih poročam. 

Imam še eno zgodbo, katero vam moram zaupati. Srčno podajam tole zgodbo pa  upam, da jo boste začutili in bomo spet skupaj ustarili en čudež. Odkar moji
vaščani vedo, da sem v vasi, dobivam klice na svoj mobitel, da so v vasi bolni otroci, kateri bi morali biti urgentno prepeljani v lokalno bolnico. Gre za primere malarije, hude diareje in vročin. Do tega pride ker naši sovaščani nimajo denarja, da bi otroke sami prepeljali v bolnišnico. Prevozi so te dni noro dragi, ker je bencin težko dobiti in vse je plačjivo, žal.  Že pogovor z zdravnikom, pregledi in seveda zdravila so plačljiva, zato marskomu ne uspe zbrati toliko denarja,kot je potrebno, da je njihov otrok lahko ozdravljen. Zato starši otroke najprej peljejo do lokalnih vračev, naj prežene bolezen in ker je sedeva ne zmore, je za marsikaterega otroka lahko prepozno. Npr. malarija ni nič takega če jo zdraviš v prvem tednu, ko začutiš vročične simptome, če pa tega ne narediš in je ne zdraviš pa je lahko usodna. 

Zato bi bilo zelo zelo koristno, da bi ELA sedaj, ko živim v vasi, imela en rabljen avto. Da bomo lahko bolj mobilni in neodvisni od lokalnega nezanesljivega prometa in najemanja dragih taksijev, če se zgodijo ti urgentni primeri ampak, da bi imeli svoj rabljen avto. Potrebovali bi en pick-up avto, da bi bil uporabljen še za marsikaj drugega poleg vožnje bolnikov v bolnico. Uporabljali bi ga za dostavo hrane v šolo, nakup hrane za prostovoljce v bližnjem mestu, prevoz učiteljev v center na delavnice, ipd. Potrebujemo 4×4 avto, katji ELIin center je na peskovnih tleh, saj smo 300m stran od jezera, kar pomeni, da so ceste do centra zares slabe in le pogon na 4 kolesa je uporaben. Za najcenejši avto, ki usteza tem kriterijem, katerega smo našli v bližjem mestu bo treba odšteti okoli 2700Eur. In resnično verjamem, da nam to lahko uspe, če se skupaj povežemo in si pomagamo. Kako pomagati pojdite pod Donacije. 
Avto nujno potrebujemo junija tako, da srčno upam, da nam v 1 mesecu uspe. Se strinjate:)? Vem, da zmoremo. Kot vedno obljubljam, vsak Euro gre v prav namen, o temu ni dvoma.

Picture

Če ima kdo od vas idejo, kako bi tole akcijo lahko razširili do širših krogov/medijev, naj mi lepo prosim piše na jana.dular@gmail.com pa mi lahko tudi tako pomagate. Seveda bo pa najbolj zalegla vaša topla beseda in priporočilo prijateljem in gumbek na mailu »pošlji dalje« 🙂

Hvala lepa vsakemu od vas za vnovično vedenje, da ste ob nas. Vsak Euro naredi razliko. Hvala da ste taka srca. (o Akciji za nakup Avta bom sproti poročala-pod Aktualno, koliko smo zbrali in koliko naš še loči do cilja ter kdo nam je pomagal (če boste želeli):) 


Picture

 
Radi vas imamo, Jana/Temwanani in Angeli 🙂