Najprej, se vam moram opravičiti za pozno javljanje. Vendar resnica je, da se je v moji odsotnosti dveh mesecev v Sloveniji, v Malawiju nakopičilo preveč obveznosti, da bi vas lahko redno obveščala o dogajanju. Ko sem se konec oktobra vrnila v Malawi, je bilo reči za postoriti enostavno preveč; administracija, urejanje letnih poročil, sestanki z ministrstvi, sestanki s šefi vasi, nadzor delavnic v našem centru, urejanje letnega finančnega poročila, popravilo avta zaradi preobremenitev, ki jih doživlja, prijava na projekte za leto 2014, priprava programa delavnic za leto 2014. In vse to v dobrem mesecu 🙂 Ja, v Afriki za vodnje organizacij ni vse po afriško/počasi in enostavno, pridejo obdobja, ko se zbujaš ob 7h in odhajaš spat ob 2h ponoči in ugotavljaš, da je lista opravil za jutri še daljša od opravljenih reči na današnji dan 🙂
No, takole malo po evropejsko za uvod, za center zgodbe pa dogajanje v naši vasi Mazembe in v našem centru ter kaj se dogaja v Malawiju nasploh v tem prednovoletnem času. V prejšnji zgodbi sem vam že opisala dogajanje v juniju, juliju ter avgustu, ko je ELA gostila kar 9 prostovoljcev. Center smo za otroke uradno odprli in delavnice so se v centru začele odvijati. Prostovoljci so pomagali pri sestavi in vodenju vsakodnevnih 4-urnih delavnic (dopoldne in popoldne) za tudi po 200 otrok naenkrat, na najbolj obiskane dneve 😉 Otroci so na delavnice veselo prihajali tudi po 1-uro prezgodaj, da so bili del te novosti in radosti. Učimo jih novih veščin, osnov pisanja, učenja angleščine, matematike, igranja zabavnih in njim novih iger za urjenje spomina, ročnih spretnosti in športnih iger.
Prostovoljci so bili zelo samostojni in delovali v skupinskem duhu, nekateri so se lotili priprave vrta v bližini Elinega centra, kopali globoke grede in sadili poljščine. Na žalost vrtka, ko sem se vrnila v oktobru ni bilo več, bil je bolj eksperiment, saj se sadike niso mogle boriti proti sončni vročini do 40C v septembru, oktobru ter novembru (ko v Malawiju nastopi sušna doba). Uradno bomo z velikim vrtom v peskovnih tleh kjer stoji naš center poskusili v januarju, ko bo deževna doba v polnem teku. Tako bodo sadike dobivale potrebno količino vode in primerne temperature. Pa sporočam o napredkih tedaj 🙂
Par prostovoljcev je bilo tako nadobudnih, da so v času, ko sem odšla v Dar Es Salaam po “novo pošiljko “ predanih volunterjev, zgradili “garažo za avto” iz bambusoih palic in slame, iz vej postavili ležalnike, naredili potko do zunanjega wc-ja, da se naše noge ne “tunkajo” v globokem pesku, ko so te ravno čiste, po krtačenju peskovnega prahu s podplatov. Od konca avgusta dalje tudi aktivno vodimo delavnice opismenjevanja za lokalne ženske iz naše vasi, 2x tedensko se udeležujejo 2-urnih delavnic v centru. Počasi a vestno napredujejo, ter so ponosne na svoj napredek. Od septembra dalje v Elinem centru nimamo nobenega prostovoljca več, tako, da sta poučevanje in vodenje delavnic prevzela naša zaposlena prevajalca; Gift in Patrick.
Prav tako smo od septembra dalje, odkar se je začelo novo šolsko leto, z bližjo osnovno šolo Mazembe uvedli nov sistem bližnjega sodelovanja; vsakodnevno Elini zaposleni (in v januarju 2014, ko dobimo prostovoljce tudi ti) odidejo v šolo 550 otrok, kjer postanejo pomočniki učiteljev za najmlajše učence (1. in 2. razred – za okoli 250 otrok), nato pa tiste z učnimi težavami, ko se pouk okoli 10h konča odpeljemo v naš center, kjer delujemo posamično z vsakim od otrok posebej, ter krepimo njihova šibka področja.
še novih projektov, kot je postavitev zaščitne ograje okoli centra, kar pomeni, da bomo v družbi nočnega čuvaja zares varni. Med tem ko me v centru ni bilo 2 meseca, se je na žalost zgodil tudi incident vloma v center, zaradi katerega smo se odločili, da je postavitev zaščitne ograje nujna in potrebna. Zavedati se moramo, da smo sredi zares revne vasi in glas o našem delu je segel daleč v sosednje vasi. Ljudje sedaj vedo, da so v vasi belci, ter mentaliteta je, da imamo denarja na obilje in tako se zgodi da ljudje iz sosednjih vasi (katerih otroci in žene niso na naših delavnicah in nas ne poznajo) pridejo in si kaj “izposodijo” ne da bi vprašali. Zato smo se odločili, da so potrebni vsaj osnovni varovalni prijemi; konec avgusta smo zaposlili nočnega čuvaja, a želim vedeti, da so stvari urejene, kot je potrebno, za celostno varnost vseh, ki smo del ELE.
Potrebno je nakupiti material za zaščitno ograjo, hlodove in kupiti varovalne okvirje za 14 oken. Skupaj sešteti stroški nabave materiala za oba projekta in ti so okoli 2000 Eur. Moram vam povedati, da nam je Univerzum prinesel enega velikega angela, gospoda Damjana Barata ter še enega angela poleg njega gospoda Klemna Tomana in še par vas ljubih duš; Repnik Maksimilijan, Stanonik Neža ,Hospel Helena, Radivojevič Ana , Maja Mezgec Kristan , Roman Kocjan , Cerjak Brod Polona, Anita Novak, Ana Pance Roman Kocjan kateri ste nam s svojimi prispevki omogočili, da bomo postavili zgoraj omenjeno ograjo okoli centra ter varovalne ograje na okna Elinega centra. Celo nekaj bo ostalo, da bomo naše otročke v centru lahko nahranili z bolj kvalitetno hrano, ki vključuje sveže mleko, stročnice, riž, sadje ter koruzno kašo vsak dan! Tako, da so stroški vsakodnevne nahranitve enega otroka na mesec, zarado raznolike in bolj pestre hrane (v naši vasi ni dostopna) prišli do 7 Eur na mesec/otroka (cene hrane in vsakodnevnih potrebščin v Malawiju rapidno naraščajo iz dneva v dan)
Se spomnite majske akcije nabave avta? Res je vreden zlata, rešil je že življenja, zato smo Vam drage ljubeznive duše izjemno hvaležni. Ponosni smo na vas, da ste taka srca tudi do današnjih dni.
Da ste čudoviti ljudje, ki tako močno čutijo in doprinašajo k dobrobiti ljudi v Malawiju, še posebej malih otroških src 🙂
Kar se tiče novoletnega okrasja ga prav zares pogrešam; pogrešam jelke, lučke in izložbe odete v bleščeče se barve. Okraskov za novo leto tu v Malawiju skoraj ni, mogoče v mestu sem in tja migotajo lučke dveh ali treh barv in tam pa tam visi kakšna božična veriga. Seveda mi je še vedno pa prav humorno, čeprav je že 5 let odkar sem prvič stopila na afriška tla in tu preživela novo leto, da december preživljam v krilih, kratkih hlačah in majicah, da stopicam v natikačih ter še vedno na debelo namazana s kremo za zaščito pred soncem.
Navkljub vročini je razpoloženje Malawijcev nadvse prednovoletno; ljudje so sproščeni še bolj kot ponavadi. Radi pristopijo do mene, četudi me ne poznajo in mi na glas in z nasmehi do ušes zaželijo;
“Heeey my sister, happy blessed and joyful New year :)” Jaz pa njim nazaj začivkam v Chitongi takole: »Tampukelarani azichi wane na taonga ukongwa :)!« pa se smejijo še par metrov dalje, ko se že poslovimo in si plosknemo adijo (seveda s specialnim malawijskim hand-shake načinom 🙂
Srečno, ljubeče, radostno, s smehom, pozitivo in ljubeznijo napolnjeno novo leto.
Srčna hvala vsakemu od Vas, ki ste bili del nas do sedaj, hvala za vsako pozitivno besedo podpore, ki nam jo naklonite, za tople pozdrave in za prelepo energijo, ki nam jo pošiljate, srčna hvala!
Skupaj smo močnejši in vse čeasar se lotimo, lahko dosežemo, če si pomagamo.
In kot je pravil preljub modrec Madiba Nelson Mandela: It always seems impossible, until its done!
(Vse se vedno se zdi nemogoče, dokler ni doseženo!)”
Zato tople tople zahvale in pozdrave od stoterih malawijskih src*
Jana in malawijski angeli
Vse čestitke za opravljeno delo v letošnjem letu in vse najboljše za naprej 🙂
Bravo Jana in kolektiv! Veliko uspehov tudi vam v novem letu! 😉
Čestitam za odlično opravljeno delo 🙂