Eline novice o življenju prostovoljcev, poletnemu programu in smejočih se Angelih

Živjo živjo dragi ELIni prijatelji in ljubi podporniki naših projektov in malawijskih angelov, 

Kako ste/Mwatandala uli?

Mi tule v toplem srcu mame Afrike Malawiju prav perfektno. Seveda naj najprej spregovorim o vremenu, kot se spodobi od Slovenke 🙂 in vam povem, kako prelepo je preživljati junij, julij v prijetnih 27C. Mmm, resnično paše. Poleg božajočih temperatur, zaobjamejo še sončni žarki in 26C jezero in jaaa Življenje je Prelepo!

Mi smo navkljub počitnicam, ki so se v malawijskih šolah pričele v drugem tednu julija, zelo aktivni. Uradno smo Elin izobraževalni center odprli konec junija in dnevno se naših izobraževalnih delavnic udeleži tudi do 150 šolarjev. Sedaj vodimo poletni/počitniški program, ki je za otroke neobvezen, a se ga z veseljem udeležujejo. 
In to je enega brenčanja okoli centra pa smeha, radosti, celo krikov navdušenja, še posebej, ko so na urniku športne igre z žogo, baloni, poligoni,.. No, naj začnem kjer se spodobi, na začetku in spregovorim o tem  kako potekajo naše izobraževalne delavnice v Elinem centru, kdo so naši prostovoljci, kako poteka življenje v rajski vasici Mazembe ob malawijskem jezeru in še in še. 

Naj najprej opišem kako potekajo naši dnevi… 
Kdor bi rad ujel sončni vzhod mora oči odpreti nekaj minut pred šesto zjutraj, čeprav se svit prične že okoli pete zjutraj. Takrat vaške ženske že urno vihtijo metle zvezane iz vejic, da počistijo hišni prag in okolico doma. Pa tega ne naredijo tako “po domače”, o ne, vsaka mama ima svoj stil pometanja; ene delajo kroge po pesku, druge trikotnike, spet tretje valovite vzorce. Zjutraj me večkrat namesto budilke zbudijo ravno ritmi pometanja. 🙂

Zajtrk se v našem Elinem centru prične ob 7.30 do 8.00. Jemo polnozrnat ali bel kruh, ki ga kupim v mestu Mzuzu, če je možnost zagrizemo v bombetke, katere vaške mame prineso v center večer poprej. Čeprav redko počakajo do jutra, saj so še toplo prinešene ob večernem ognju takooooo okusne 🙂 Potem je na izbiro sadna marmelada (figova, mareličina ali mix) z maslom, praznično se na mizi znajde še kikirikijevo maslo, ovsena kaša s sadjem ter malawijski čaj z mlekom. Če je kdo pri volji speče celo palačinke ali jajčno omleto. Naša kuhairca Maggie na dveh ognjiščih narejenih iz opek skuha kar si poželimo. Priprava hrane je preprosta in skromna, a zato  je hrana toliko bolj okusna in cenjena, ko je pripravljena.

Ob 8h se začnemo pripravljati na 120 minutne delavnice. Otroke razvrstimo po skupinah; vsak prostovoljec dobi okoli deset navdušencev naenkrat. Ker smo zaradi finančne omejenosti še malce prikrajšani za nabavo vsega pohištva, ki bi zadostilo vsem potrebam, sem v mestu nakupila deset iz rafije spletenih tepihov, na katere posedemo naše male šolarje, na tla damo lesene plošče za dobro podporo in učenje se lahko prične. Do sedaj je ELA gostila že 9 prostovoljcev (Anja A., Barbara, Marko, Katja, Fani, Mark, Anja T., Urška in Zlatko) ter prav vsi so se super odrezali in se spoprijeli z izzivi vaškega življenja, začetki ELE in programa ter dela z okoli 150 otroki vsak dan. Ker so pretežno vsi iz pedagoških vod, so nalogo zlahka opravili, srčna hvala vsem! Zato se je tudi meni smejalo, saj sem videla, kako naši otroci uživajo z Elinimi prostovoljci, se jih ne bojijo :), so ob njih sproščeni, željni novih znanj in se prav radi učijo tudi med počitnicami, na zabaven, a še vseeno produktiven način. Vodimo delavnice za krepitev različnih področij (groba, fina in grafomotorika, senzorična orientacija, matematika, angleščina, socialne igre). 

Naj se toplo zahvalim vsem podpornikom ELE, vsakemu, ki ste nam na naš malawijski poštni naslov (ELA org., PO Box 49 Chintheche, Nkhata Bay, Malawi) poslali kakšen šolski material; zvezke, knjige, plastelin, barvice, žoge, igrače in revije, da je bilo lažje in zabavneje organizirati delavnice za vse naše nadobudneže. Ogromna zahvala pa gre Zavodu LU (www.loveisuniversal.si), za donacijo 1100Eur v aprilu 2013, ki nam je pomagala, da smo za naš center nakupili printer/scaner/fotokopirni stroj, laminator, folije, 1000 zvezkov, katere smo in bomo uporabili za delavnice, tako, da ima prav vsak otrok svoj zvezek, preostale pa porazdelili v bližnje šole, da bo september in začetek leta lep za vsakogar, saj bodo šolarji dobili zvezke, kemike in svinčnike. Poleg tega smo nakupili še flomastre, ravnila, vodene barvice, 10 paketov barvnih in belih listov za ustvarjanje na delavnicah in še in še. Delo z otroki je tako zabavno, saj imamo sedaj dovolj pripomočkov, da ima vsak svoje “orodje” za ustvarjanje, česar otroci res niso vajeni. V šoli denimo si razred 100 otrok deli 3 učbenike, niti vsak nima zvezka ali kemika, ipd. Tako, da še enkrat srčna zahvala zavodu LU!

Vsak prostovoljec pripravi 20-25 minutno delavnico, katere izvajajo istočasno. Nato se skupine rotirajo, dokler vse delavnice izkusi vsak otrok. Okoli 10.30 jutranje delo zaključimo še s športnimi igrami zunaj centra. Nato pa imajo prostovoljci čas zase; da odidejo na 200m oddaljeno peščeno plažo in se skopajo v kristalno čistem jezeru, ali pa odidejo na obisk sosedom/družinam, kjer lahko pobližje spoznajo vaški način življenja in mnoge malawijske običaje, si na roke ob vodnjaku/ali v lavorju pred centrom operejo svoje obleke, si zdrgnejo podplate, ki obarvane od peska. Potem sledi priprava kosila, za katerega je zadolžena naša kuharica Maggie, a če si zaželimo evropske hrane, mora en od prostovoljcev priskočiti z navodili na pomoč, da je hrana takšna, kot smo je vajeni, seveda pa je spet skuhana na odprtem ognju ( sicer imam solarne celice, a so še prešibke, da bi poganjale dovolj elektrike za električni kuhalnik, kmalu pa tudi to sledi 🙂 )
Čez 2 uri, se pravi ob 14h začnemo s popoldanskimi delavnicami; prva ura je bolj “šolsko” obarvana, druga pa športno (igre z žogo, baloni, tek, poligoni, balinčkanje, skakanje , premagovanje ovir iz bambusa in opek, katere nismo porabili pri gradnji centra, pobiranje smeti in ozaveščanje o čistosti narave, ipd.) 
Nekako tako potekajo naši tedni, med vikendom pa se odpravimo “na lepše :)”, raziskovat malawijsko prerijo, občudovat še bližnje prekrasne plaže, nasade čaja in makademijskih oreščkov, se naužit mesta Mzuzu z vso njegovo infrastrukturo :), obiskat tržnice, nakupit lokalno kavo in čaj, afriška blaga in prelepe lesene umetnine. 
Ja, lušno je, za vsakogar se najde delo, o tem ni dvoma in skrbi, da se ob vseh podvigih ne bi :). Še toliko je treba postoriti, saj smo res na začetku poti in ELA se mora še dodobra razviti in pokazati vse svoje potenciale in uspehe, ki bodo prišli s skrbno vodenimi projekti. 
Času pa je treba dati čas, saj se v Afriki že tako stvari počasneje odvijajo, tako da če pridete k nam v pomoč, boste videli napredke, uveljavili svoja znanja in veščine ter tudi zase imeli dovolj časa. 
Saj kot sem že nekajkrat dejala: “Afrika je mama, ki ti da vse odgovore, ki jih potrebuješ na svoji poti. 
Je nežna, čutna, drugačna, ljubeča, na trenutke šokantna in preprosta. Dovolite ji, da vas nauči kar se morate naučiti in pokazala vam bo lepote življenja, preprostost, srčno veselje in ljubezen; vsak dan posebej in to močno.  Zato le pogumno in dobrodošli med nas, če to čutite.
” Mi vas bomo sprejeli z odprtimi rokami in toplimi toplimi malawijskimi srci :)!” 
Jana, Elini prostovoljci in mali angeli 🙂