Novo leto 2023 je prineslo nove uspehe in novo vero ter zagon, da bo vse uresničeno, kot je bilo načrtovano. 

Začeli smo z gradnjo zadnje stavbe v izobraževalnem centru ELA Kenya; glasbena in filmska šola za vaške otroke in mladino, ki še nikoli niso imeli priložnosti učiti se igranja na inštrumente, učiti se petja, snemanja s kamero, izvajati dramske nastope, skozi katere bodo lahko varno izražali vsa pereča vprašanja in probleme. 

Spodaj vam s slikami in videoposnetki predstavljam pot gradnje z našo predano ekipo delavcev, ki so na roke kopali globoke temelje, gradili stene konstrukcije, ustvarjali in postavljali kovinsko in leseno konstrukcijo za strop pritličja in na roke mešali beton ter vlivali betonsko ploščo/strope. Zdaj pa nadaljujemo z gradnjo zidov 1. nadstropja. 

Vedno lahko podprete naša prizadevanja: www.ela-africa.org/en/donate

Povezava do informacij, kako nam pomagati s finančno podporo, da nam bo uspelo zgraditi glasbeno-filmsko šolo. Hvala že vnaprej moje ljube SLovenke in SLovenci, brez vas nam ne bo uspelo. www.ela-africa.org/slo/donate

Verjamemo in odločeni smo, da bomo dosegli cilj izgradnje glasbeno-filmske šole, čeprav so naše finance zaradi izjemnega dviga cen gradbenega materiala vse manjše. Če nam lahko pomagate, bomo zelo cenili vašo podporo. 

Za vse ideje o sodelovanju, promocije, sponzorstva pišite na jana.dular@gmail.com ali na ela.africa2011@gmail.com

SKUPAJ SMO MOČNEJŠI 

Kopanje temeljev za glasbeno in filmsko šolo.

Čeprav vse delajo ročno (stroje je v teh krajih težko dobiti), je napredek očiten in njihovo delo zelo profesionalno. Te kovinske konstrukcije so izdelali ročno in vanje že vlili beton.

Stene pritličja so zrasle v parih dneh.

To so bodoče glasbene sobe, kjer se bodo otroci učili igranja na različne inštrumente.

V 1. nadstropju bosta studia za snemanje glasbe in videov/intervjujev.

Predstavljajte si, kakšno navdušenje, številne priložnosti, pozitivno samopodobo bo ta kraj prinesel stotinam nadarjenih src. Ti še nikoli prej niso imeli priložnosti, da se izrazijo z igranjem inštrumentov, petjem, DJ-ingom, gledališkimi skeči, učenjem pisanja filmskih scenarijev, snemanjem videov, ipd. Ideja je tudi imeti TV postajo, kjer bodo promovirali svojo kulturo in vsemu svetu sporočali kdo so in jim predstavili svoje sanje, ki so vredne podpore.

Morali smo kupiti veliko trpežnega in dragega lesa, ki bo držal cementno ploščo. To delo zahteva natančnost, trdno delo in odlične ročne spretnosti.

Naša ljuba ekipa delavcev vliva betonsko ploščo/strop pritličja. Poglejte njihovo predanost in hitrost. Izjemni so.  

Betonska plošča je končana/izdelani so stropi pritličja.

Začeli smo z gradnjo zidov 1. nadstropja. 

Napredek izgradnje glasbeno fimske šole je neverjeten. Notranje stene so ometane, položene so ploščice in stropne deske, končana je električna napeljava, vgrajena so vrata in okna. Zdaj moramo prebarvati še notranje in zunanje stene te stavbe in učilnic za otroke s posebnimi potrebami, naročiti pohištvo, postaviti igrala in opraviti nekaj preostalih vodovodnih del. Potem je konec in lahko začnemo z delavnicami. Hura.

Hvala vsem, ki ste/ste bili kakorkoli na tej poti z nami. Zelo vas cenimo. Skupaj smo močnejši.

At the end of January, the thought of another ordinary summer vacation, a lazy sea, or a lonely trip to unknown places filled me with anxiety. In those days, I found out quite by chance on Facebook that Jana was inviting volunteers to the ELA. Kenya. The body immediately knew that I was also called – but the mind had to be softened a little.

The journey to ELA went as expected. I was not particularly surprised, even less shocked, by what I saw on the road and along the way. I have already experienced many of these. Congestion and chaos on Nairobi’s roads (well, the smog got the better of me!), shouting at the bus stop when you feel like you won’t get to your destination for the rest of the day, a friendly driver in a bus that’s barely drivable, and the meter it has long since ceased to show speed, because not even the pointer is at its place of work anymore… We see all this in documentaries and reports, where it seems that they make a special effort not to show any beautiful, rich image from Africa, but only poverty, chaos and hunger. Why!

But on the way, my heart was warmed by the humpbacked cows and the colorful fruit, so that, like an unexpected child, I asked the driver to stop so we could buy bananas. Smiling people who did not hide their surprise at seeing two white women. They look at you openly, without shame, and not from behind a curtain through the window in the living room, as we are used to here. Lots of greenery and rice fields. And tree and shrub seedlings sold by the roadside. It is as if one has entered the land of abundance. And then the ELA centre, which is a really beautiful campus of orange houses in the middle of fresh nature. I remember the beautiful and pleasant feeling when I stepped into the yard. It felt so good, so right.

ELA is a centre with a girl’s name. It lives in the middle of a beautiful green fertile landscape that produces tea, bananas, avocados, coffee. A lively stream, which they call a river, runs alongside it. It is visited by children who give smiles, enthusiasm, joy, gratitude and who can also be rude and rude, as is right on the path of growing into a human being. Above all, there are children whose hearts flutter when praised, whose eyes light up when playing plasticine, who huddle in front of the television with cartoons and who hug you when they get used to you, and would love to take you home. Many childrens’ last name Mwende, which means ‘beloved’ in the local language. What an eminent surname! The ELA Centre is loving and welcoming, and the children who come every day to kick a ball or make another piece of art from paper also feel loved and accepted. Or jump a rope until they are exausted. That’s how the volunteers felt, and that’s how I felt, accepted and loved. To be where I need to be at that moment. The Centre for Education, Literacy and Art is above all a center of heart, love and warmth. So my August, although in stockings and velor, in rainy and cold weather, was one of the warmest months in a long time. I would go back there again.

Good luck and goodbye, Ela Mwende!

Leave a Reply

Your email address will not be published. Required fields are marked *